Podeželski kmečki vrt je vedno bil srce kmečkega gospodinjstva; v tem projektu želimo ponovno obuditi njegov pomen, ne samo za samooskrbo in povezovanje z naravo, temveč tudi v kontekstu blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam in ustvarjanja dejanske naravne učilnice, ki presega učilnico, ki praviloma posnema šolski prostor (klopi in stole) v odprtem, naravnem okolju. Učencem želimo dati tudi možnost igre, razvijanja kreativnosti ter podpirati njihovo radovednost. Želimo si, da bi podeželski vrt našim učencem dajal občutek varnosti, svobode in harmonije sobivanja z vsemi biotskimi (živimi) kot abiotskimi (neživimi) komponentami, ki delujejo skupaj kot samoregulirajoči sistem.
Podeželski trajnostni kmečki vrt omogoča izvedbo različnih aktivnosti večjemu številu učencev in širši lokalni skupnosti. Aktivnosti v naravnem okolju dokazano ponujajo več možnosti za sodelovanje in timsko delo in pomagajo pri razvijanju pozitivnega odnosa do sebe in okolja v najširšem smislu. Naravno okolje (podeželski vrt z obvratnimi elementi) daje več možnosti za razvoj empatije in spodbuja občutek pripadnosti. Skozi opazovanje narave, proučevanje ekosistemov, ohranjanje naravnih habitatov in izvajanje projektnih aktivnosti v neposrednem naravnem okolju, ki so del obveznega ali razširjenega programa osnovne šole, tudi starejši učenci razvijajo spoštovanje do narave in boljše razumejo svojo vlogo pri ohranjanju okolja. Kmečki vrt, ki nudi več zasebnosti kot »visoka greda«, omogoča učencem, da lahko izrazijo svoja čustva in občutke bolj neposredno in obenem tudi bolj celovito; omogoča, da dojemajo posamezne habitatne tipe ter njihovo medsebojno povezanost kot naravni zakon in kot harmonijo, ki upošteva tradicijo, razume podnebne spremembe in naravno dinamiko letnih časov; zato pomirja in navdušuje hkrati s svojo bujno rastjo, plodovi, barvami in sobivanjem različnih rastlinskih in živalskih vrst. Takšen šolski vrt lahko postane učilnica v naravi, ki je ne opredeljujejo table, mize in stoli, ampak narava sama.
V projektu sodobnega podeželskega vrta želimo med seboj povezati preteklost in sedanjost, tradicijo in sodobna spoznanja. Zelenjava/zelišča, ki jo/jih bomo pridelali v podeželskem trajnostno naravnanem vrtu, bo:
- predstavljala slovenske rastlinske avtohtone vrste,
- pridelana na sonaraven način (gnojenje in upravljanje s škodljivci),
- sezonska,
- uporabljena v čim manj predelani obliki in
- dana v uporabo lokalni skupnosti v čim manj zapakirani obliki.
Obenem bo podeželski vrt krajinski element, ki bo:
- s svojo estetiko in urejenostjo privabljal k ogledu šolarje, lokalno prebivalstvo ter turiste.
- deloval kot »šolski« primer kaj lahko vsak posameznik na koščku zemlje prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja.
- postavljen na degradiranih tleh ob OŠ Kungota (oz.na omejeni površini ob OŠ Malečnik) in bo zato predstavljal tudi primer obnove degradiranih tal.
- skozi različne vrtne prostore omogočal sprostitev, delo ali učenje v raznolikih in estetsko privlačnih ureditvah (gredice z zelenjavo, cvetlični nasadi, prostori za sprostitev, vrtne poti, arborji, pergole).
- skozi dodane ob vrtne elemente (vertikalni vrtovi, skalnjak, žuželčniki, ptičja strašila) poskrbel za prikaz tradicionalnih načinov organizacije vrtov in s tem pomagal pri razvijanju občutljivosti za krajinsko arhitekturo, ki spodbuja k ekološkemu vrtnarjenju.
- Skozi sodobno ob parkovno ureditev (potke in klopce) omogočal počitek ter opazovanje različnih živalskih in rastlinskih vrst ter bogate geološke dediščine (minerali, fosili, prodniki reke Drave)
- skozi raznolikost rastlin omogočal spoznavanje slovenskih avtohtonih zelenjavnih/zeliščnih vrst.
- predstavljal prostor srečevanja in druženja, raziskovanja in preučevanja; rekreacije in oddiha ter pridelave zdrave zelenjave, zelišč in plodovk.
- priložnost za izražanje osebnega sloga (kreativnosti učencev in strokovnih delavcev) in ustvarjanje edinstvenih kompozicij.
Preko izobraževalnih tabel ter ročno izdelanih označevalcev rastlinskih vrst, bo podeželski šolski vrt:
- dopolnjeval že obstoječe vrtne elemente, ki jih najdemo na obeh lokacijah šol v Malečniku in Kungoti;
- omogočal povezovanje in mreženje med lokalnimi razvojnimi deležniki ter obema vključenima šolama;
- predstavljal dodano vrednost skupnih turističnih produktov, lokalnih proizvodov in storitev;
- prispeval k dvigu ozaveščenosti prebivalstva o varstvu okolja ter ohranitvi naravne dediščine, trajnostnemu razvoju ter ozaveščanju o pomenu ohranjanje biotske raznovrstnosti in kot primer prilagajanja podnebnim spremembam;
- predstavljal infrastrukturo, ki prispeva k varovanju okolja in ohranjanju narave, s poudarkom na boju proti podnebnim spremembam (povezovanje tradicije in sodobnosti) in
- predstavljal edinstveno učilnico v naravi, ki se v prihodnosti še lahko nadgradi in dopolni v šolskem vinogradu, sadovnjaku ter nasadu plodonosnih grmovnic.
Cilji projekta:
Naš ključni cilj je prispevati k prehodu v nizkoogljično družbo in spodbujati ter krepiti rešitve za eno najbolj perečih težav sodobnih družb, tj. podnebno krizo. Vzpostavljamo povezanost med odgovorno pridelavo manjših količin zelenjave in zelišč, trajnostno rabo zemljišč, obnovo degradiranih zemljišč in vzpostavljanjem ekosistemov, ki so del naše kulturne krajine ter obenem učni primeri za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Rezultati:
- Ureditev trajnostnega podeželskega šolskega vrta na dveh lokacijah – OŠ Kungota in OŠ Malečnik
- Dvig ozaveščenosti otrok in lokalnega prebivalstva o pomenu lokalne samooskrbe
- dodana vrednost skupnih turističnih produktov, lokalnih proizvodov in storitev (krajinski vrt, ki je večnamenski in ne predstavlja zgolj pestrost rastlinskega sveta, ampak tudi bogato geološko dediščino).
- dvig ozaveščenosti prebivalstva o varstvu okolja, ohranitvi naravne dediščine ter trajnostni uporabo naravnih virov (posnetek lokalnih ekosistemov z izobraževalno komponento in širšo informacijsko vrednostjo).
- Vzpostavitev prostora srečevanja in druženja, raziskovanja in preučevanja; rekreacije in oddiha ter pridelave zdravega sadja, plodovk, zelišč in tudi zelenjave.
Vodilni partner: RRA Podravje – Maribor / TOTI LAS
Projektno partnerstvo: OŠ Kungota, OŠ Malečnik, KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Trajanje: september 2023 – februar 2025
Skupna vrednost projekta: 48.373,86€; od tega je predvidenih 36.887,61€ nepovratnih sredstev.
Viri financiranja: MKGP, sklad EKSRP (do 85 % upravičenih stroškov)
Povezave:
- Spletna stran Evropske komisije za področje EKSRP: http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm
- Spletna stran Programa razvojna podeželja: program-podezelja.si/
»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«
