Šolska knjižnica
Kontakt
Mateja VDOVIČ, knjižničarka
e-pošta: solska.knjiznica@os-kungota.si
tel: 02/655-06-11
URNIK izposoje:
Na centralni šoli:
PONEDELJEK: 7:30-14:00
TOREK: 7:30-14:00
SREDA: 9.55-14:00
ČETRTEK: 7:30-13:30
PETEK: 7:30-13:00
Na podružnični šoli v Sp. Kungoti:
SREDA: 7.00–8.00
PETEK: 13.20–13.50
Na podružnični šoli v Svečini:
ČETRTEK: 13.50–14.35
O knjižnici
Šolska knjižnica nudi storitve za učenje, knjige in druge vire, ki omogočajo uporabnikom, da postanejo učinkoviti uporabniki informacij različnih oblik in na različnih nosilcih.
Knjižničarka sodeluje z učitelji.
Storitve šolske knjižnice so enakopravno zagotovljene vsem uporabnikom.
Glavne storitve šolske knjižnice so:
- podpiranje in pospeševanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, opisanih v poslanstvu šole in učnem načrtu;
- pri otrocih za vse življenje razvija in vzdržuje navade in veselje do branja, učenja in uporabe knjižnic;
- omogočanje priložnosti za pridobivanje izkušenj v ustvarjanju in uporabi informacij za razvijanje znanja, razumevanja, domišljije in užitka;
- podpiranje vseh učencev pri učenju in praktični uporabi informacij ne glede na obliko, format ali medij;
- organiziranje dejavnosti, ki spodbujajo kulturno in socialno zavedanje;
- delo z učenci, učitelji, vodstvom šole in starši, da bi dosegli poslanstvo šole;
- pospeševanje branja in zagotavljanje virov ter storitev šolske knjižnice.
O citiranju
NAVAJANJE VIROV
Obstaja več načinov navajanja virov.
Bistveno je, da sledimo navodilom enega načina.
Monografije so zaključene publikacije v enem ali več zvezkih, ki imajo že ob izidu določen ali predviden obseg. Tako je monografija npr. roman v enem zvezku in tudi npr. Enciklopedija Slovenije, katere 16 zvezkov je izhajalo 15 let.
a) MONOGRAFIJA – EN AVTOR
Priimek, I. Leto izida. Naslov. Kraj: Založba.
Primer:
MUCK, D. 2001. Lažniva Suzi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
b) MONOGRAFIJE – VEČ KOT TRIJE AVTORJI
Naslov. Leto izdaje. Kraj: Založba.
Primer:
Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli. 1999. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
c) REVIJA
Priimek avtorja članka, ime avtorja članka. Leto izida revije. Naslov članka. Naslov revije, mesec, letnik revije, št. revije, stran.
Primer:
KOPČAVER, N. 2003. Indijanci v perujskih mestih. Gea, okt., let. 13, št. 10, str. 29-31.
č) INTERNET
- Če poznamo avtorja:
Priimek, I. Leto oblikovanja dokumenta. Naslov dokumenta. [citirano dan, mesec, leto; čas]. Dostopno na spletnem naslovu: napišemo cel naslov.
Primer:
BURGER, B. 2001. Željnske jame. [citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu: htpp://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html
- Če avtorja ne poznamo:
Naslov [citirano dan, mesec, leto; čas]. Dostopno na spletnem naslovu: napišemo cel naslov.
Primer:
France Prešeren [citirano 10. 11. 2020; 10:15]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/France_Pre%C5%A1eren
SEZNAM UPOPORABLJENIH VIROV
Na koncu naloge navedemo vse uporabljene vire; uredimo jih po abecedi:
- BURGER, Boštjan. 2001. Željnske jame. [citirano 20. nov. 2003; 12.46]. Dostopno na spletnem naslovu :<http://www.burger.si./Jame/Zeljnskejame/Zeljnske Jame.html>
- KOPČAVAR Nina. 2003. Indijanci v perujskih mestih. Gea, okt., let. 13, št. 10, str. 29-31.
- MUCK, Desa, 2001, Lažniva Suzi, Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli, 1999. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
O uporabi kataloga Cobiss/Opac
UPORABA KATALOGA COBISS
Virtualno knjižnico Slovenije prek sistema COBISS.SI sestavljajo slovenske splošne, šolske, univerzitetne, specialne in nacionalna knjižnica.
Program COBISS/OPAC (Online Public Access Catalogue) omogoča online dostop do bibliografsko-kataložnih podatkovnih baz. Poleg podatkov o slovenskih knjižnicah – COLIB.SI in nekaterih tujih baz sta uporabnikom na voljo tudi vzajemna baza COBIB.SI in lokalni katalogi slovenskih knjižnic.
COBISS torej omogoča iskanje po vseh slovenskih knjižnicah, ki so vključene v ta sistem. Gre za virtualno knjižnico, ki je dostopna uporabnikom 24 ur dnevno.
Dostop do kataloga šolske knjižnice (pri izbiri knjižnice izberemo OŠ KUNGOTA):
ISKALNIK GRADIV (COBISS) ZA NAŠO KNJIŽNICO (klik)
NAČINI ISKANJA
1. OSNOVNO ISKANJE
Pri osnovnem iskanju iščemo lahko po:
Avtorju npr. Možina, Stane Možina*
Naslovu npr. Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja Temelji trženja*
Letu izida npr. 2000
Ključnih besedah npr. trženje poslovno komuniciranje
Imenu korporacije npr. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije Zveza računovodij*
Iskanje lahko omejimo še po dveh kriterijih:
- po jeziku publikacije, ki jo iščemo
- po vrsti publikacije, ki jo iščemo (vse gradivo, monografije, serijske publikacije, članki)
2. UKAZNO ISKANJE
Za ukazno iskanje je treba poznati kratice, s katerimi oblikujemo iskalno zahtevo. Najbolj osnovne so naslednje:
AU = Tavčar* (avtor)
TI = Razsežnosti* (naslov)
PY = 2000 (leto izida)
KW = trženje (ključna beseda)
LA = slv (jezik publikacije) = eng (angleški jezik) = ita (italijanski jezik) = ger (nemški jezik)
PU = DZS (založnik)
CC = Z (vrsta gradiva=zbornik) = N (zakon) = M5 (diplomska dela)
O vrednotenju virov na spletu
1. Avtorstvo
- Na svetovnem spletu lahko vsak dejansko objavi karkoli.
- Običajno je težko ugotoviti avtorstvo spletnega sestavka.
- Tudi v primerih, ko je avtor naveden, je težko preveriti njegovo verodostojnost.
Preverite naziv in točnost kontaktnih informacij, ne glede na to ali gre za posameznika ali organizacijo. Zgolj spletni naslov v razdelku »kontakti« ni dovolj. Dobro je, da je naveden konkreten naslov in telefonska številka.
2. Ažurnost
- Datum prve objave in prenove spletnega dokumenta je le redko naveden.
- V primerih, ko je temu pogoju zadoščeno, pa pogosto še vedno ni jasno, ali gre za prvo objavo nasploh, za prvo postavitev na splet ali za prvo spremembo.
Skrbno preverite zadnje objave na spletni strani. Večina spletnih strani prikazuje zadnje posodobitve na dnu strani. Tako se boste prepričali, ali avtor še vedno ažurira spletno stran oz. ali je še vedno aktualna.
3. Drugi kriteriji
Bodite še posebej pazljivi na logično strukturo besedila, glavne točke morajo biti jasno predstavljene …
Uporaba pravilne slovnice, brez pravopisnih napak – to je bolj ali manj samoumevno. V primeru, da ima avtor težave pri pisnem izražanju, lahko podvomimo v njegovo strokovnost.
Značaj besedila – lahko je duhovit, ironičen, grozljiv, satiričen, nevtralen, itd. Razmislite ali značaj besedila ustreza namenu vsebine. Značaj besedila je lahko sumljiv – lahko manipulira z bralcem.
Obravnavajte spletno besedilo na način, kot obravnavate tiskano besedilo.
O pomembnih datumih v knjižnici
8. september – SVETOVNI DAN PISMENOSTI
17. september – ZAČETEK PREŽIHOVE BRALNE ZNAČKE
26. september – EVROPSKI DAN JEZIKOV
15. oktober – MEDNARODNI DAN ŠOLSKIH KNJIŽNIC
22. oktober – DAN IZVIRNE SLOVENSKE SLIKANICE
20. november – DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC
3. december – TA VESELI DAN KULTURE
8. februar – SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
19. marec – SVETOVNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA
21. marec – SVETOVNI DAN POEZIJE
2. april – SVETOVNI DAN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
20. april – DAN SLOVENSKE KNJIGE
23. april – SVETOVNI DAN KNJIGE in AVTORSKIH PRAVIC
3. maj – SVETOVNI DAN SVOBODE TISKA
konec meseca maja – ZAKLJUČEK PREŽIHOVE BRALNE ZNAČKE
