V COŠD Burja so nas prijazno sprejeli in kaj kmalu smo postali del njihove delovne ekipe. Prav vsi smo dobili zaposlitev. Imeti svoje stanovanje s sošolci – to je bilo nekaj posebnega.
Učili smo se veliko, kar ves dan, in se naučili marsikatere življenjske spretnosti in modrosti. Pridobili smo zanimive informacije, doživeli nenavadna srečanja in izkusili razne dogodivščine. Imeli smo srečo, da smo se za kratek čas družili s kiparji, ki vsaki dve leti pridejo v kiparsko delavnico na prostem (Forma Viva) s skoraj vseh celin sveta, razen Avstralije. Videli smo soline, gojišče školjk in ribogojnico. Potovali smo z ladjico in si ogledali morski akvarij v Piranu ter občudovali morsko mestece. Raziskovali smo morsko obalo in našli »porodnišnico« za polžka voleka. Vsak, ki si je upal prijeti morsko kumaro, je postal morski deček ali morska deklica. Fotografirali smo brez pravega fotoaparata – res zanimivo. Celo šivali smo in si sešili mošnjiček modrosti – zdaj bo učenje bolj gladko teklo. Največ smo plavali, tudi v morju. Tam smo se naenkrat spremenili v prave arhitekte, zgradili smo morske hišice in celo toplice za polžke. Prostega časa, čisto zase, je bilo bolj malo, a smo uživali skupaj v različnih dejavnostih.
Hitro je minilo učenje v učilnicah na prostem in prišel je zadnji dan. Čutilo se je malce vznemirjenja zaradi plavalnega testiranja. Prav vsi plavalci so izkazali napredek v plavanju in na koncu smo si z aplavzom čestitali za opravljeno delo. Sledilo je slovo in pot proti domu z željo po snidenju s starši.
Življenjska šola nas je v teh petih dneh povezala na poseben način.
Alenka Zadravec
