V tednu otroka, ki je v letošnjem šolskem letu trajal od 3. do 9. oktobra, smo v verigo dobrega počutja nizali številne dejavnosti, ki so krepile prijateljstvo in povezanost ter nas popeljale številnim prijetnim in zanimivim dogodivščinam naproti. To je bil šolski teden brez domačih nalog, a kljub temu teden nenavadnega učenja, sproščenosti in zabave.
Ponedeljek se je začel delovno za učence prve triade; imeli so TEHNIŠKI DAN. Na takšen dan se zavihajo rokavi, v roke se vzame orodje in iz različnih odpadnih ter drugih materialov nastanejo novi izdelki.
Prvošolci so iskali odgovore na vprašanji: »Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke? Kaj je recikliranje?« Ob iskanju odgovorov so pridobili veliko novih znanj. Potem so iz odpadnega tetrapaka, ki bi sicer pristal v smeteh, naredili uporabno denarnico – drobižnico.
Drugošolci so rezali, lepili, sestavljali in se ob koncu dneva pohvalili s štirimi izdelki. Žabec Zamaškožer bo namenjen shranjevanju zamaškov, ki jih prinašajo v šolo. Bralna miška bo lezla po lestvi branja, medvedki bodo krasili razred v jesenskem času. Največje navdušenju je bilo na postaji, kjer je bil nastavljen gradni material in so učenci ustvarjali samostojno. Po ustvarjanju so občudovali rakete, pse, muce…
Tretješolci so se odločili, da bodo naredili družabne igre iz odpadnega materiala in se z njimi igrali v prostem času v tednu otroka. Zato so v skupinah pred tehniškim dnevom izbrali igro, naredili načrt za izdelavo in zbirali ustrezen material. Pred izdelavo so se dogovorili za naloge v skupini in vsi so bili delovni in uspešni. Zadnja ura je bila plačilo za opravljeno delo – igra z novimi in čisto njihovimi igrami. Bilo je zabavno.
V lepem jesenskem sredinem jutru so se učenci prvih in petih razredov z učiteljicami odpravili na pohod. Pod skrbnim očesom in stalni spodbudami petošolcev so prvošolčki uspešno premagali marsikatero dolino, vzpetino in pobočje ter prehodili dobrih 9 km svečinske planinske pohodne poti. Ob tem so se spletale nove prijateljske vezi in v lepotah narave so se imeli nadvse lepo.
Učenci 2., 3. in 4. razreda pa so na ta dan potovali z avtobusom na Meljski hrib, kjer so v Konjeniškem klubu Karlo spoznali in doživeli veliko novega. Sprehodili so se po lepo urejenem posestvu s čudovitim pogledom na mesto Maribor in se srečali ne samo z različnimi konji, temveč tudi s kozicami in pujso Pepo. Spoznali so, kako oskrbniki skrbijo za konje, občudovali trening jahanja in se sami preizkusili v jahanju konj. Druženje ob jahanju je bilo obojestransko poplačano; otroci so dobili prijetno in nenavadno doživetje, konjički pa marsikateri nežen dotik otroške roke, ki jih je gladila po licu. Dan so popestrile igre, zanimivi pogovori in gostoljubnost gostiteljev.
V petek so se učenci in učiteljice prve triade že zgodaj zjutraj odpeljali v Ljubljano. Že ob prihodu v center naše prestolnice so bili navdušeni nad živahnostjo mesta. Po malici, prijazni gostinci so nam odstopili prostor na tržnici, so se odpravili do Hiše eksperimentov. V treh nadstropjih je razporejenih več kot 50 različnih eksperimentov. Skozi različne naloge so se učenci prebijali s pomočjo kustosinj, učiteljic, v pomoč so bila tudi navodila. Znanost je zelo zanimiva in zabavna! Čas raziskovanja je hitro minil. Z zanimivo dogodivščino, ki je bila povezana z elektriko, so izvedeli veliko zanimivega. Z njo so zaključili obisk v tej zanimivi hiši. Po sprehodu ob Ljubljanici so odprli nahrbtnike in jih olajšali za kakšno dobroto. Pred odhodom so občudovali še Prešernov spomenik, se sprehodili od Tromostovja do starega dela pod gradom, kjer je že čakal avtobus. O zanimivih dogodivščinah v tej edinstveni hiši je na avtobusu tekla beseda.
V tednu otroka je potekal tradicionalni turnir v igri med dvema ognjema. Sodelovali so učenci od 2. – 5. razreda, ki so bili z žrebom enakomerno po starosti razdeljeni v 5 skupin. Igra je potekala po sistemu dvojne izločitve, kar pomeni, da vsaka ekipa odigra vsaj dve tekmi. Vsak dan v sončnem tednu otroka je že med kosilom med učenci rastla nervoza. Kdaj bomo začeli in kateri igrajo danes, sta bili samo dve od najpogostejših vprašanj, ki so se pojavljala v mladih igralcih. Ko so se naposled le vsi najedli, so se zbrali na zunanjem igrišču. V ponedeljek, torek in sredo so odigrali po dve tekmi, v petek pa eno. Finalno tekmo so odigrali v ponedeljek, teden dni po pričetku turnirja. Učenci, ki v igri niso sodelovali, so navijali za svoje prijatelje.
Tekme so bile večinoma zelo napete, učenci so se izkazali z upoštevanjem fair-playa. Ob koncu tedna so dobili ekipo, ki je zasedla tretje mesto – to so bili ‘rdeči’, ki jih je vodil kapetan petošolec Matic Brence. V ponedeljek je sledil težko pričakovan finale, kjer so se pomerili ‘modri’ in ‘zeleni’. Po dolgi izmenjavi žoge in mnogih uspešnih metih, so naposled dobili ekipo, ki je zasedla drugo mesto –’modri’ s kapetanko Laro Žel in ekipo, ki je postala zmagovalka jesenskega turnirja –’zeleni’ s kapetanom Nejcem Kosičem.
Zmagovalci turnirja so prejeli prehodni pokal, najboljše tri ekipe pa so se za nagrado tudi posladkale. Na koncu so prejeli čestitke vsi sodelujoči.
V petek se je zgodil svečan sprejem prvošolcev v Šolsko skupnost.
Vsi učenci osnovne šole Spodnja Kungota so jim zapeli šolsko himno, predstavniki Šolske skupnosti pa so jih seznanili s šolskimi pravili, jim dodelili izkaznice in listine. Prvošolčki so s svojim podpisom uradno postali člani Šolske skupnosti.
V tednu otroka smo namenili pozornost tudi dobrodelnosti. Škatla z napisom Pomagajmo zavrženim živalim se je pridno polnila. Učenci so vanjo skrbno odlagali vse tisto, kar bo živalim, ki trenutno bivajo v Zavetišču v Mariboru, pripomoglo, da si bodo lajšali dolge prihajajoče jesenske dni.
Vse zbrano so predstavniki Šolske skupnosti s šolskim kombijem odpeljali v azil. Tyson, Bobi, Reksi, Maca so jih v Zavetišču za živali v Mariboru že nestrpno pričakovali. Svoje krempeljce in smrčke so pritiskali ob ograje, z navdušenim laježem in mijavkanjem so ves čas obiska sporočali, kako so veseli in kako zelo bi si želeli, da kakšnega od njih odpeljejo s seboj. Najbolj pa so učenci uživali in se “nacartljali” v prostoru z mucami. Oskrbnici so obljubili, da v zavetišče pripeljejo svoje starše. Kdo ve, morda pa kakšen izgubljen, najden ali zavržen kosmatinec le najde prijazno družino in nov dom.
Prve pikapolonice, ki so jih učenci skupaj s starši pridno pričeli izdelovati v začetku tedna otroka, že krasijo naše šolske prostore. Želimo pa si, da bi jih do konca meseca oktobra v naših prostorih bilo še več. Tako nam bodo pomagale poskrbeti, da bo pod našo šolsko streho sreče res v izobilju.
Tako smo srečni in zadovoljni končali teden otroka. Bil je razigran in uživali smo vsak dan posebej. Tako prijetna razpoloženja nesemo naprej skozi šolsko leto.
Učiteljice POŠ Spodnja Kungota
